Tatjana Kolenc Nataša Centa in Nataša Arko
Skupnost srčnega mentorstva in KOTA 92,d.o.o. kot upravljavka skupnosti
Tatjana Kolenc razvija in uvaja nove pristope v mentorstvu, ozavešča o pomenu mentorstva, mentorske kulture in mentorske miselnosti ter s tem aktivno prispeva k razvoju mentorske stroke. Usposablja mentorje v različnih okoljih in je tudi sama aktivna mentorica posameznikom in skupinam v formalnih in neformalnih mentorskih programih. Je soustanoviteljica Skupnosti srčnega mentorstva, za kar je v letu 2024 prejela bronasto priznanje za družbeno inovacijo. Posameznike povezuje v različne skupnosti in je strastna zagovornica gibanja v naravi. Kot pobudnica mentorstva med hojo in soustanoviteljica platforme GO&GROW, z izvajanjem usmerjenih programov promovira izvajanje vseh vrst aktivnosti, tudi korporativnih, v nekonvencionalnih okoljih, med gibanjem. Je članica upravnega odbora Slovenskega coaching združenja in EMCC Sklovenija (Evropskega združenja za mentorstvo in coaching v Sloveniji).
Fun fact: Kot navdušenka nad potovanji in poliglotstvom, sem kot gimnazijka svojo prihodnost videla v vlogi turistične vodnice. Danes, kot mentorica, ljudi vodim po poteh osebnega in profesionalnega razvoja. Življenje ima svojevrsten smisel za to, da te, slej ko prej, pripelje tja, kamor si si želel, če mu to dovoliš. In moja najljubša jezika sta še vedno francoščina in dolenjšina.
Kateri konkreten premik v delu z ljudmi ste v zadnjem času naredili vi osebno (ali v vaši organizaciji), pa o njem v HR skupnosti še ne govorimo dovolj – in zakaj je pomemben prav zdaj?
Okolja ozaveščam, da pomlajevanje organizacij ni lepotna operacija. Da morajo oblikovati vsem generacijam prijazno delovno okolje, v katerem bo vsak, v vsakem trenutku lahko prispeval najboljše, kar lahko in dokler bo želel. Tudi generacija 55+. To je okolje, v katerem je enako cenjeno vsako znanje, ne glede na to, kdaj in kje je bilo pridobljeno in, v katerem so enako cenjene tudi izkušnje.
Ta tema je sedaj še posebno pomembna, ko v več okoljih prihaja do velike menjave generacij . Pri tem je izjemno pomembno delovati premišljeno, da bomo lahko polno izkoristili vse edinstvene prednosti več generacijskih okolij, zadržali organizacijsko in tiho znanje kot največji konkurenčni prednosti, bili stabilni in odporni in soustvarjali družbo, ki se nikoli ne postara.
Nataša Arko ima več kot 25 let korporativnih izkušenj s področja vodenja, strateškega marketinga, prodaje in komuniciranja. Večino svoje kariere je preživela v zavarovalništvu, kjer je zasedala vodstvene funkcije, vodila ekipe ter sodelovala pri oblikovanju poslovnih strategij.
Ker so ji bili v vseh teh letih človeški odnosi vedno najpomembnejši del poslovnega sveta, danes svoje korporativne izkušnje povezuje z razvojem ljudi. Kot mednarodno certificirana trenerka za Process Communication Model (PCM®) vodi treninge in razvojne programe na področju komunikacije, motivacije, vodenja, stresa in konfliktov. Deluje tudi kot mentorica SSM, coachinja in predavateljica.
Dela z vodstvi in ekipami, kjer organizacijam pomaga razumeti kako različni ljudje razmišljamo, komuniciramo in reagiramo pod pritiskom – in kako te razlike spremeniti iz vira frustracije v vir boljšega sodelovanja.
Fun fact: Ena najbolj zanimivih stvari pri mojem delu je, da lahko isti stavek, izrečen na sestanku, pri šestih ljudeh v prostoru sproži šest popolnoma različnih zgodb v glavi. In potem se vsi čudimo, zakaj projekti trajajo dlje. ???? Zelo pametnim ljudem pomagam ugotoviti, da problem v organizacijah pogosto ni v tem, kaj rečemo, ampak kaj drugi slišijo.
Kateri konkreten premik v delu z ljudmi ste v zadnjem času naredili vi osebno (ali v vaši organizaciji), pa o njem v HR skupnosti še ne govorimo dovolj – in zakaj je pomemben prav zdaj?
V zadnjem času v organizacijah vidim zelo pomemben premik: ne govorimo več samo o kompetencah, ampak o tem, kako ljudje delujemo pod stresom. Pri delu z ekipami skozi Process Communication Model® se vedno znova pokaže, da večina zapletov v organizacijah ni problem znanja – ampak neujemanja komunikacijskih stilov in neprepoznanih psiholoških potreb posameznika. Zato mislim, da je ena ključnih tem za HR danes psihološka pismenost v organizacijah – razumeti, kako in zakaj ljudje delujemo, ne samo kaj delamo.
Nataša Centa je specialistka za digitalizacijo kadrovskih procesov in mentorica. V organizacijah povezuje HR, procese in tehnologijo z enim ciljem – da administracija ne bi jemala časa, ki bi moral biti namenjen ljudem.
Pri svojem delu zagovarja jasno strukturo, preglednost in odgovornost. Verjame, da dober sistem ni namenjen omejevanju, temveč temu, da zaposlenim in organizaciji daje varnost.
Je tudi pobudnica HR’kofi srečanj na Mikrocopu, kjer odpirajo teme, ki si zaslužijo več iskrenosti in manj olepševanja.
Fun fact: V prostem času treniram za večdnevne pohode. Najboljše ideje za izboljšave procesov pogosto dobim med 20. kilometrom hoje. Ker verjamem, da so vztrajnost, struktura in jasen cilj enako pomembni na poti kot v organizaciji.
Kateri konkreten premik v delu z ljudmi ste v zadnjem času naredili vi osebno (ali v vaši organizaciji), pa o njem v HR skupnosti še ne govorimo dovolj – in zakaj je pomemben prav zdaj?
V zadnjem obdobju sem naredila premik v načinu, kako govorim o digitalizaciji v HR. Namesto da jo predstavljam kot orodje za učinkovitost, jo vse bolj razumem kot vprašanje odgovornosti. Kdo skrbi za podatke? Kdo nadzira skladnost? Kdo prevzame odgovornost, ko proces odpove?
O tem v HR skupnosti še ne govorimo dovolj. Pogosto govorimo o kulturi, angažiranosti in dobrobiti, manj pa o procesni zrelosti, ki je tem temam podlaga.
Ta premik je pomemben prav zdaj, ker je HR pod vedno večjim pritiskom regulatornih zahtev, pričakovanj vodstev in hitrosti poslovanja. Brez trdnih temeljev ni mogoče graditi strateške vloge HR.
